Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev

Objavljeno v kategoriji: Kadrovsko delo

ZAKON O ZAPOSLOVANJU, SAMOZAPOSLOVANJU IN DELU TUJCEV (ROMAN PEČNIK) S 1. 9. 2015 se je začel uporabljati novi ZAKON O ZAPOSLOVANJU, SAMOZAPOSLOVANJU IN DELU TUJCEV (Uradni list RS, št. 47/2015, v nadaljevanju ZZSDT), ki na področju zaposlovanja tujcev prinaša več sprememb. Bistvena sprememba je UVEDBA NAČELA »VSE NA ENEM MESTU«. To pomeni, da državljani tretjih držav ne potrebujejo več dveh dovoljenj. Izdano jim bo enotno dovoljene, s katerim lahko tujci bivajo in delajo v Sloveniji. Pred tem so si morali tujci po pridobitvi delovnega dovoljena posebej pridobiti še dovoljenje za prebivanje. Dovoljenje za prebivanje in delo tujcev državljanov tretjih držav se po novem izdaja v enotnem postopku na upravnih enotah. Zaradi enostavnejšega postopka se pričakuje, da bo postopek pridobitve dovoljenja za prebivanje in delo tujcev občutno krajši.

ZZSDT je nadomestil prejšnji Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (Uradni list RS, št. 26/11, s spremembami). Z dnem uveljavitve ZZSDT so prenehali veljati tudi podzakonski akti:

  • Pravilnik o kriterijih za usposabljanje v gospodarski družbi (Uradni list RS, št. 73/11),
  • Pravilnik o vlogah in dokazilih v zvezi z zaposlovanjem in delom tujcev ter o zaposlitvah tujcev, ki niso povezane s trgom dela (Uradni list RS, št. 45/11 in 11/15),
  • Pravilnik o obdelavi in posredovanju podatkov o tujcih, ki se zaposlijo ali delajo na ozemlju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 83/11),
  • Pravilnik o določitvi minimalnih standardov za nastanitev tujcev, ki so zaposleni ali delajo v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 71/11), in
  • Sklep o določitvi višine nadomestila posebnih stroškov (Uradni list RS, št. 8/01).

Kljub prenehanju veljavnosti se podzakonska akta iz tretje in četrte alineje prejšnjega odstavka uporabljata še naprej, do uveljavitve podzakonskih aktov po novem zakonu, če nista v nasprotju z ZZSDT.

Določbe ZZSDT veljajo za vse tujce, razen če ta zakon ali mednarodna pogodba, ki zavezuje Republiko Slovenijo, določa drugače. V 5. členu ZZSDT so navedeni primeri, v katerih se določbe tega zakona ne uporabljajo (na primer za tuje dopisnike, osebe, ki opravljajo duhovniški poklic, udeležence športnih in šahovskih prireditev, za člane posadk na ladjah in letalih itd.).

Poleg državljanov držav članic EU, EGP in Švicarke konfederacije imajo tudi nekateri drugi tujci prost dostop na trg dela, kar pomeni, da se tujec v Republiki Sloveniji lahko zaposli, samozaposli ali opravlja delo brez soglasja k enotnemu dovoljenju ali modri karti EU ali brez dovoljenja za sezonsko delo. Kdo vse ima pravico do prostega dostopa na trg dela, je navedeno v 6. členu ZZSDT (na primer tujec, ki v Republiki Sloveniji prebiva na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine s slovenskim državljanom itd.).

Zakon ohranja zaščitne določbe oziroma sistem kvot, s katerimi lahko vlada glede na stanje in predvidena gibanja na trgu dela letno določi kvoto soglasij k izdaji enotnega dovoljenja in kvoto dovoljenj za sezonsko delo, s katero omeji število tujcev na trgu dela (41. člen ZZSDT).

Več o tej vsebini lahko preberete v priročniku Opisi delovnih mest in akt o sistemizaciji po novem.