Zagotavljanje varstva in ukrepanje delodajalca

Objavljeno v kategoriji: Kadrovsko delo

ZAGOTAVLJANJE VARSTVA PRI DELU V PRIMERU ALKOHOLIZIRANOSTI ZAPOSLENEGA NA DELOVNEM MESTU IN UKREPANJE DELODAJALCA (MOJCA RAMŠAK PEŠEC) Alkoholiziranost zaposlenih na delovnem mestu predstavlja za delovni proces, ne glede na vrsto dejavnosti delodajalca, tveganje za nastanek delovnih in drugih nezgod pri delu ter drugih škodnih dogodkov, za zmanjšanje učinkovitosti in storilnosti zaposlenih ter slabšo kakovost njihovega dela. Pojavi se poslabšanje odnosov med zaposlenimi, možne so tudi zlorabe in nasilje, pojavijo se problemi v vodenju in organiziranju delovnega procesa, pojavijo se lahko povečane odsotnosti z dela.
Glede na številne negativne posledice uživanja alkohola zaposlenih na delovnem mestu, tako za same zaposlene kot za delodajalce, je področje zlorabe alkohola na delovnem mestu predmet posebne normativne ureditve v več predpisih.

Uživanje alkohola na delovnem mestu oziroma alkoholiziranost zaposlenega na delovnem mestu predstavlja nedovoljeno ravnanje oziroma stanje zaposlenega tako s stališča obveznosti zaposlenih pri zagotavljanju varnosti pri delu kot tudi delavčevo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Glede na to je obveznost delodajalca, da sprejme ustrezne ukrepe za zagotavljanje varnosti zaposlenih pri delu, kot tudi da sprejme ustrezne delovnopravne ukrepe v primeru suma ali že ugotovljene alkoholiziranosti zaposlenega na delovnem mestu.

Že temeljni delovnopravni predpis, to je ZDR-1, med temeljnimi obveznostmi zaposlenega določa obveznost vestnega opravljanja dela, obveznost spoštovanja predpisov in splošnih aktov delodajalca. Zaposleni se mora vzdržati vseh ravnanj, ki materialno ali moralno škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca, spoštovati mora predpise o varnosti in zdravju pri delu, upoštevati delodajalčeva navodila in ga obveščati o vseh bistvenih okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti. Istočasno ZDR-1 določa tudi obveznost delodajalca, da ne sme posegati v delavčevo zasebnost in osebnost ter da mora spoštovati njegovo dostojanstvo pri delu. ZDR-1 določa možnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru, da delavec naklepno ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Neupoštevanje prepovedi opravljanja dela pod vplivom alkohola lahko predstavlja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, ne glede na to, ali delavec opravlja nevarno dela ali ne.

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) v 51. členu izrecno določa, da delavec ne sme delati ali biti na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc, prav tako tudi ne pod vplivom zdravil, ki lahko vplivajo na njegove psihofizične sposobnosti, na tistih delovnih mestih, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja. ZVZD-1 tudi izrecno določa obveznost delodajalca, da mora odstraniti z delovnega mesta in iz delovnega procesa delavca, ki je delal ali bil na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc kakor tudi zdravil, ki lahko vplivajo na njegove psihofizične sposobnosti, če gre za delovna mesta, na katerih je zaradi večje nevarnosti za nezgode pri delu tako določeno z izjavo o varnosti z oceno tveganja.

Več o tem piše avtorica Mojca Ramšak Pešec v priročniku Kadrovsko delo v javnem sektorju po novem, na zgoščenki je priložen tudi vzorec akta o preverjanju alkoholiziranosti.