Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča

Objavljeno v kategoriji: Kadrovsko delo

SODBA VIŠJEGA DELOVNEGA IN SOCIALNEGA SODIŠČA – REDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI – POSLOVNI RAZLOG – POSEBNO VARSTVO PRED ODPOVEDJO Višje delovno in socialno sodišče je v odločbi, opr. št. PDP 1138/2014 z dne 18. 3. 2015, presojalo zakonitost podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožnici, ki je bila ob podaji stara 52 let in je imela dopolnjenih 35 let delovne dobe.

Sodišče prve stopnje je izpodbijano odpoved pogodbe o zaposlitvi spoznalo za zakonito. Ugotovilo je, da tožnica ne spada v varovano kategorijo delavcev, ki v skladu z določbo 114. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) uživajo posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in da je tožena stranka dokazala utemeljenost poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 24. 2. 2014, to je prenehanje potreb po tožničinem delu na delovnem mestu prodajalec, v posledici racionalizacije poslovanja.

Višje sodišče je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, ob tem pa navedlo: »V skladu z določbo 1. odstavka 114. člena ZDR-1 v zvezi s prehodno določbo 226. člena ZDR-1 delodajalec ne sme delavcu, ki je dopolnil starost 58 let (v letu 2014 starost 55 let) ali delavcu, ki mu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka do 5 let pokojninske dobe, brez njegovega soglasja odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, dokler delavec ne izpolni pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine so določeni v 27. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2; Ur. l. RS, št. 96/2012 in nadaljnji). V skladu s 1. odstavkom 27. člena ZPIZ-2 zavarovanec (moški in ženska) pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe. V 3. odstavku istega člena pa je določeno, da ne glede na določbo prvega odstavka tega člena, pridobi pravico do starostne pokojnine tudi zavarovanec (moški in ženska), ki je dopolnil 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa dobe.

Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnica ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi, februarja 2014, stara 52 let in je imela dopolnjenih 35 let pokojninske dobe. Glede na to, da tožnica ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila stara 58 let, oziroma glede na prehodno obdobje v letu 2014 55 let, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da starostni pogoj po določbi 114. člena ZDR-1 v zvezi z določbo 226. člena ZDR-1 ni izpolnjen. Izpolnjen pa tudi ni drugi pogoj po določbi 114. člena ZDR-1, da delavcu do izpolnitve pogojev za starostno upokojitve manjka do pet let pokojninske dobe, saj tožnica tudi 5 let po odpovedi pogodbe o zaposlitvi (v letu 2019), kljub morebitnemu izpolnjevanju pogoja dopolnjene pokojninske dobe, ne bo izpolnila starostnega pogoja za pridobitev pravice do starostne pokojnine po določbi 27. člena ZPIZ-2. Oba pogoja, starost upravičenca in število let pokojninske dobe, pa morata biti izpolnjena kumulativno.

 

Glede na navedene ugotovitve je pravilen materialno pravni zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ne spada v varovano kategorijo delavcev pred upokojitvijo, ki so varovani pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v skladu z določbo 114. člena ZDR-1 v zvezi z določbo 226. člena ZDR-1 in izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga ni nezakonita.

Neutemeljene so pritožbene navedbe, da varstvo po določbi 1. odstavka 114. člena ZDR-1 velja, ker tožnici ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino. V določbi 2. odstavka 114. člena ZDR-1 je med drugim določeno, da varstvo po prejšnjem odstavku ne velja, če je delavcu zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino. Navedeno pomeni, da tudi v primeru, če delavec spada v kategorijo varovanih delavcev pred upokojitvijo, ni avtomatično upravičen do varstva pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po določbi 1. odstavka 114. člena ZDR-1, temveč je potrebna še presoja po 2. odstavku istega člena, ki pa določa v katerih primerih varstvo po prejšnjem odstavku ne velja. Iz citirane določbe torej jasno izhaja, da je presoja po 2. odstavku mogoča zgolj v primeru, če je delavka varovana kategorija upokojencev, ki uživa varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. odstavku istega člena. Glede na ugotovitev, da tožnica ni varovana kategorija delavcev pred upokojitvijo, presoja, ali je upravičena do varstva iz razloga, ker ji ni zagotovljena pravica do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino, ne pride v poštev.«

Glede izpolnjevanja pogojev za upokojitev višje sodišče izpostavlja še: »… tudi sicer znižanja starostne meje po 28. členu ZPIZ-2 ni mogoče upoštevati pri presoji, ali delavcu manjka do pet let pokojninske dobe do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo že v zadevi opr. št. Pdp 1494/2014 z dne 15. 3. 2015. V skladu z zakonsko ureditvijo je namreč od zavarovanca odvisno, ali bo za pridobitev pravice do starostne pokojnine uveljavljal znižanje starostne meje in na ta način izpolnil minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Zato pri razlagi pojma „izpolnitev pogojev za starostno upokojitev“ v skladu s 1. odstavkom 114. člena ZDR-1 ni mogoče upoštevati znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Na takšno stališče se je Vrhovno sodišče RS postavilo v zvezi z upoštevanjem dodane dobe (193. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ZPIZ-1; Ur. l. RS, št. 106/1999 in nadalj.), vendar ga je mogoče upoštevati tudi v konkretnem primeru, saj je tako uveljavljanje dodane dobe, kot tudi znižanje starostne meje odvisno od volje zavarovanca (glej sodbo VS RS, opr. št. VIII Ips 161/2014 z dne 8. 12. 2014). Presoja, ali je delavec, kateremu ima delodajalec namen odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, varovan pred odpovedjo v skladu s 114. členom ZDR-1 mora temeljiti na z vidika delodajalca objektivnih okoliščinah. Delodajalec namreč zgolj na podlagi takšnih objektivnih okoliščinah, ki jih je mogoče ugotoviti že v času podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga lahko z gotovostjo ugotovi, ali ima delavec varstvo pred odpovedjo ali ne. Uveljavljanje znižanja starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine ni objektivna okoliščina, ki bi bila delodajalcu znana že ob podaji odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zato je pri presoji, ali delavcu manjka do pet let pokojninske dobe do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, ni mogoče upoštevati.«

O varovanih kategorijah delavcev, kako ravnati v primeru, da pride do prenehanja pogodbe o zaposlitvi in še več, si preberite v priročniku Prekinitve zaposlitev po novem.