Sklepanje civilnih pogodb v primeru delovnega razmerja

Objavljeno v kategoriji: Kadrovsko delo

SKLEPANJE CIVILNIH POGODB V PRIMERU OBSTOJA ELEMENTOV DELOVNEGA RAZMERJA Eno osnovnih pravil ZDR-1 je obvezna sklenitev pogodbe o zaposlitvi, kadar v razmerju med pogodbenima strankama obstajajo elementi delovnega razmerja. Drugi odstavek 13. člena ZDR-1 določa, da se dela NE SME opravljati na podlagi pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja v skladu s 4. členom ZDR-1 (v povezavi z 22. in/oziroma 54. členom ZDR-1), razen če to izrecno dovoli sam zakon. Med civilne pogodbe sodijo npr. podjemna pogodba, avtorska pogodba, pogodba o prokuri in tudi zelo priljubljene pogodbe s samostojnimi podjetniki (s. p.). Na podlagi delovno pravne zakonodaje je tako, ob obstoju elementov delovnega razmerja, določenih v 4. členu ZDR-1, sklenitev pogodbe o zaposlitvi obvezna, pogodbenima strankama pa zakonodaja ne dovoli izbiranja med pogodbo o zaposlitvi in drugimi oblikami civilnih pogodb.
Takšni razlagi sledi tudi davčna zakonodaja. Ta razmerje med izplačevalcem in osebo, ki opravlja delo, vedno presoja po dejanski vsebini in v primeru prisotnosti elementov odvisnosti (kamor sodijo tudi elementi delovnega razmerja, kot jih določa 4. člen ZDR-1) »zahteva« izplačevanje dohodkov iz delovnega razmerja. Takšne dohodke pa se na podlagi dohodninske zakonodaje izplačuje v primerih, ko je med pogodbenima strankama sklenjena pogodba o zaposlitvi[1].

Če fizična oseba opravlja delo, ki izvira iz odvisnega razmerja, dohodka ni mogoče izplačevati kot dohodka, ki izvira iz neodvisnega razmerja (npr. v določenih primerih izplačila opravljena samostojnemu podjetniku, ki sodijo med dohodke iz dejavnosti, njihova bistvena značilnost pa je neodvisnost).

Katere okoliščine kažejo na obstoj odvisnosti in elementov delovnega razmerja? V nadaljevanju podajamo najpogostejše okoliščine, ki pa niso edine, na katere se lahko nasloni obrazložitev davčnega inšpektorja v primeru davčne prekvalifikacije dohodka na podlagi civilne pogodbe v dohodek iz delovnega razmerja. Te okoliščine so predvsem naslednje:

  • fizična oseba delo opravlja v prostorih »delodajalca/naročnika«,
  • delo zanj opravlja po običajnem urniku delavcev, ki so tam v delovnem razmerju,
  • pri »delodajalcu/naročniku« ima svojo pisarno/mizo/službeni računalnik,
  • uporablja »delovne« programe »delodajalca/naročnika«,
  • »delodajalec/naročnik« predstavlja večinski vir preživetja fizične osebe,
  • plačilo računa se izvede vsak mesec na isti dan, pogosto na isti dan, kot so izplačane plače zaposlenim,
  • sklenjena pogodba o poslovnem sodelovanju je vsebinsko zelo podobna pogodbi o zaposlitvi,
  • navodila za delo in nadzor nad delom opravlja nadrejena oseba pri delodajalcu …

Pogoste so situacije, ko se namesto pogodbe o zaposlitvi sklene civilno pogodbo. Običajna obrazložitev izplačevalcev (pravne osebe ali osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti) za takšno ravnanje pa je, da je sklenitev pogodbe o zaposlitvi »predraga«.

Kakšna je obravnava pogodbe o zaposlitvi z vidika dohodnine in prispevkov za socialno varnost? Ali res drži, da je takšna pogodba »predraga«?

Več o tem piše avtorica Irena Kamenščak v priročniku Kadrovsko delo v praksi po novem, o tej temi pa bo govora tudi na seminarjuAktualna praksa na področju delovnih razmeri - fleksibilne oblike dela.


[\[1\]](#ftnref1){#ftn1} Zakon o dohodnini določa tudi posebne primere, ko se dohodek, izplačan na podlagi drugih pogodb, uvršča med dohodke iz delovnega razmerja za namene dohodnine. Tega v tem poglavju ne obravnavamo.