Pristojnosti delodajalca pri ugotavljanju kršitev zaposlenih

Objavljeno v kategoriji: Kadrovsko delo

PRISTOJNOSTI DELODAJALCA PRI UGOTAVLJANJU KRŠITEV ZAPOSLENIH S POMOČJO DETEKTIVA   Delodajalec prevzema dokazno breme glede utemeljenosti in zakonitosti podane odpovedi v vseh primerih, ko poda odpoved delodajalec, torej tako v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi kot tudi v primeru izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tako namreč izhaja iz določbe 84. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1).[1]

Zaradi navedenega je bistveno, da delodajalec temeljito in resnično ugotovi odpovedni razlog, pri tem pa te ugotovitve tudi ustrezno dokumentira, da bo v primeru morebitnega sodnega spora v zvezi s podano odpovedjo pogodbe o zaposlitvi lahko dokazoval njeno utemeljenost in zakonitost.

Pri ugotavljanju in dokumentiranju odpovednega razloga se delodajalec lahko po pomoč obrne tudi na detektive. Detektivske storitve bodo delodajalcu na področju postopkov odpovedi pogodb o zaposlitvi prišle prav predvsem v primerih suma na kršitve delovnih obveznosti, torej v primerih postopkov redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ali izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Detektiv lahko delodajalcu pomaga ugotoviti različne kršitve, predvsem pa je v praksi pogosto oz. celo smiselno, da delodajalec uporabi detektivske storitve:

  1. v primeru suma na kršitev konkurenčne prepovedi ali konkurenčne klavzule;
  2. v primeru suma zlorabe bolniške odsotnosti;
  3. v primeru suma zlorabe povračil stroškov prevoza na delo in z dela (torej če delodajalec sumi, da delavec dejansko na delo ne prihaja iz kraja, ki ga je sporočil delodajalcu, in na ta račun neupravičeno prejema previsoka povračila stroškov prevoza);
  4. ter seveda v primeru, ko želi delodajalec delavca preveriti, ali je ta na delovnem mestu oz. v delovnem času pod vplivom alkohola oz. drugih prepovedanih drog.

Kadar se delodajalec odloči poiskati pomoč pri ugotavljanju in dokumentiranju kršitev delavca, je pomembno, da skrbno izbere detektiva, saj lahko sicer utrpi več škode kot koristi. Detektiv mora biti član Detektivske zbornice Slovenije, saj so le njihovi člani dejansko detektivi in lahko samo ti opravljajo detektivske storitve, skladno z zakonom.[2] Izbrani detektiv mora biti strokoven ter delovati v okviru zakonske podlage in danega pooblastila naročnika oz. delodajalca. Prav tako je pomembno, da ima detektiv izkušnje na področju, za katerega ga delodajalec najame. Detektiv mora biti pri svojem delu neodvisen, njegovo poročilo o ugotovitvah pa objektivno – odražati mora dejansko stanje in ugotovitve na terenu (ne glede na to, ali je to koristno za naročnika oz. delodajalca ali ne), iz poročila morajo biti razvidno delo in postopki detektiva ter morebitne kršitve delavca, ki ga je detektiv po delodajalčevem pooblastilu preverjal. Le takšno poročilo bo lahko uspešno služilo svojemu namenu dokazovanja v morebitnem sodnem sporu glede zakonitosti podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Več o tem lahko preberete v priročniku Prekinitve zaposlitev po novem, avtorice Tanje Bohl.


[\[1\]](#ftnref1){#ftn1} 84. člen ZDR-1 »(1) Če redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, je dokazno breme na njegovi strani. \(2) V primeru izredne odpovedi je dokazno breme ne strani stranke, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.«
[\[2\]](#ftnref2){#ftn2} Prvi odstavek 6. člena ZDD-1: »Detektivi, ki imajo veljavno licenco za opravljanje detektivske dejavnosti, se obvezno združujejo v Detektivsko zbornico Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zbornica). Zbornica je oseba javnega prava."