Pogodba o zaposlitvi za krajši delovni čas

Objavljeno v kategoriji: Kadrovsko delo

ZDR-1 ureja možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas, pri čemer je treba ločiti: - sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas, LAHKO TUDI Z VEČ DELODAJALCI tako, da se doseže polni delovni čas, in - sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas v posebnih primerih. Zaposlitev s krajšim delovnim časom pomeni, da znaša delovna obveznost po pogodbi o zaposlitvi manj, kot je polna delovna obveznost (ta znaša praviloma 40 ur tedensko). Sklenitev take pogodbe o zaposlitvi je odvisna od volje delavca, ki želi tako pogodbo skleniti, in od volje delodajalca, ki soglaša s sklenitvijo take pogodbe o zaposlitvi. V javnem sektorju, kjer mora vsak delodajalec in vsak državni organ imeti sistemizacijo delovnih mest, pa je treba pri delovnem mestu tudi določiti delovno obveznost (polni delovni čas ali delovni čas, krajši od polnega). Posebej je treba opozoriti, da je treba ločiti sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas zaradi odločitve delavca oziroma delodajalca in sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas v posebnih primerih. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas v posebnih primerih je namreč posebej urejena v 67. členu ZDR-1 in pomeni pravico delavca, ki jo ta uveljavlja, delodajalec pa mu mora to pravico upoštevaje predpise s področja pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja in s področja zavarovanja za starševsko varstvo omogočiti.
1. Pogodba o zaposlitvi za krajši delovni čas, lahko tudi z več delodajalci

ZDR-1 v 65. členu ureja krajši delovni čas in določa, da se pogodbo o zaposlitvi lahko sklene tudi za delovni čas, krajši od polnega delovnega časa. Za polni delovni čas se praviloma šteje 40 ur tedensko. Za krajši delovni čas se šteje čas, ki je krajši od polnega delovnega časa, ki velja pri delodajalcu (če pri delodajalcu velja kot polni delovni čas 40 ur tedensko, potem je krajši delovni čas tisti, kjer je delovna obveznost nižja od 40 ur tedensko).

V skladu z ZDR-1 ima delavec, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas, pogodbene in druge pravice ter obveznosti iz delovnega razmerja kot delavec, ki dela polni delovni čas, in jih uveljavlja sorazmerno času, za katerega je sklenil delovno razmerje, razen tistih, za katere zakon določa drugače. To na primer pomeni, da ima plačo obračunano za število ur delovne obveznosti (če na primer dela 20 ur tedensko, dobi plačilo za 20 ur tedensko).

2. Pogodba o zaposlitvi za krajši delovni čas v posebnih primerih

ZDR-1 v 67. členu ureja krajši delovni čas v posebnih primerih in določa:

  • delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, ima pravice iz socialnega zavarovanja, kot če bi delal polni delovni čas,
  • delavec, ki dela krajši delovni čas v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, predpisi o zdravstvenem zavarovanju ali predpisi o starševskem dopustu, ima pravico do plačila za delo po dejanski delovni obveznosti ter druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, kot delavec, ki dela polni delovni čas, če z ZDR-1 ni drugače določeno.

Več o tem lahko preberete v priročniku Kadrovsko delo v javnem sektorju po novem, kjer na zgoščenki najdete tudi vzorce omenjenih pogodb.