Plačilo pripravnika in delavca na usposabljanju

Objavljeno v kategoriji: Kadrovsko delo

  1. člen ZDR-1 govori o plačilu pripravnika in delavca na usposabljanju: V skladu z določbami ZDR-1 pripravništvo ni obvezen institut usposabljanja za samostojno opravljanje dela. Pripravništvo se lahko uredi s posebnim zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Če je pripravništvo urejeno z zakonom ali kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, se pravice pripravnikov in v tem okviru tudi njihova najnižja osnovna plača uredi skladno z določbami ZDR-1.
    Ta člen se glede na določbo 140. člena ZDR ni spremenil.

(1) Prvi odstavek določa, da plača pripravnika oz. delavca na usposabljanju ne sme biti manjša od 70 odstotkov osnovne plače, ki bi jo delavec prejel na delovnem mestu oz. pri vrsti dela, za katerega se usposablja. Ta člen sicer ne ureja drugih nadomestil. To pa ne pomeni, da pripravniki in delavci na usposabljanju nimajo pravice do povračila stroškov v zvezi z delom. Tako je pravica teh delavcev do stroškov za prehrano med delom, stroškov prevoza na delo in z dela, regresa za letni dopust, nadomestil za čas upravičene odsotnosti enaka kot pri drugih delavcih.

(2) Drugi odstavek pa določa, da plača pripravnika oz. delavca, ki se usposablja oz. uvaja v delo, ne sme biti nižja od minimalne plače, določene z zakonom. Ta določba je pomembna zato, ker nekateri zakoni oz. kolektivne pogodbe določajo odstotek od plače, ki pripada takemu delavcu (npr. 70 odstotkov). Če teh 70 odstotkov ne predstavlja minimalne plače, potem takemu delavcu pripada minimalna plača.

Kršitev izplačila plač v skladu s tem členom se kaznuje z globo od 750 do 2.000 evrov za pravne osebe, za manjše delodajalce od 200 do 1.000 evrov in za odgovorne osebe od 100 do 800 evrov.

Ne glede na navedena pojasnila glede plačila pripravnikov, ki izhajajo iz ZDR-1, pa je treba v javnem sektorju upoštevati, da plače javnih uslužbencev ureja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju – ZSPJS, ki določa tudi sestavo plače.

ZSPJS v 9. a členu posebej ureja plače pripravnikov, in sicer določa, da se pripravniku določi osnovna plača na podlagi uvrstitve delovnega mesta oziroma naziva, na katerem lahko pripravnik delo opravlja neposredno po opravljenem pripravništvu oziroma izpitu, določenem po posebnih predpisih. Osnovna plača pripravnika se za čas pripravništva določi tako, da se mu določi plačni razred, ki je za šest plačnih razredov nižji od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, na katerem lahko po opravljenem pripravništvu prične opravljati delo, razen če področni zakon določa drugače.

Kadrovsko delo v praksi po
novem

Več o tej temi preberite v priročniku Kadrovsko delo v praksi po novem