Odškodninska odgovornost delodajalca

Objavljeno v kategoriji: Kadrovsko delo

V zadnjem času je bilo s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) na delodajalce naslovljenih večje število zahtevkov za povrnitev škode, ki jima je nastala zaradi stroškov v zvezi z zdravljenjem in pravicami iz invalidskega zavarovanja delavcev, ki so bili poškodovani pri delu.
Podlaga za takšne odškodninske zahtevke je opustitev dolžnosti delodajalcev v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu. V pričujočem prispevku bomo obravnavali dolžnosti delodajalcev v zvezi z zagotavljanjem pravic delavcev iz delovnega razmerja, vključno s pravicami iz naslova varnosti in zdravja pri delu, ter pravila, ki veljajo pri ugotavljanju njihove odškodninske odgovornosti v primeru morebitnih kršitev navedenih pravic. Regresni zahtevki Treba je ugotoviti, da v uvodu omenjeni regresni zahtevki ZZZS in ZPIZ sodijo v kategorijo krivdne in ne objektivne odgovornosti. Zahtevki so torej lahko upravičeni,če temeljijo na krivdnem ravnanju delodajalcev (opustitev izvedbe predpisanih ukrepov varnosti in zdravja pri delu - namenoma ali iz malomarnosti - hude ali lažje). Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v 87. členu določa, da ima zavod pravico zahtevati, da povzročeno škodo (stroški zdravljenja, nadomestil itd.) povrne delodajalec, če je bolezen, poškodba ali smrt zavarovane osebe posledica tega, ker niso bili izvedeni ustrezni higiensko-sanitarni ukrepi, ukrepi varstva pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi. Zavod ima pravico zahtevati, da povzročeno škodo povrne delodajalec tudi, če nastane škoda zaradi tega, ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila sposobna za opravljanje določenih del oziroma nalog, kar se je pozneje ugotovilo z zdravstvenim pregledom. Delodajalec se lahko reši te odgovornosti, če dokaže, da so bili izvedeni vsi zahtevani ukrepi in da je do škodnega dogodka prišlo iz drugih razlogov. Podobno določilo ima Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (191. člen). Zavod zahteva povrnitev povzročene škode od delodajalca, če je zavarovančeva invalidnost, potreba po tuji pomoči in postrežbi ali smrt posledica tega, ker niso bili izvedeni ukrepi za varnost in zdravje pri delu ali drugi ukrepi, predpisani ali odrejeni za varnost ljudi. Zavod ima pravico zahtevati povrnitev povzročene škode od delodajalca tudi, če nastane škoda zaradi tega, ker je bilo delovno razmerje sklenjeno brez predpisanega zdravstvenega pregleda z osebo, ki zdravstveno ni bila zmožna za opravljanje določenih del ali nalog, kar se je ugotovilo pozneje.

Pod (zakonsko določeno) objektivno odgovornost pa sodijo primeri, ko delavec v zvezi z delom povzroči škodo tretji osebi. ZPIZ-2 (člen 190/2) in ZZVZZ (člen 86/2) določata, da ima zavod v primeru, da škodo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom namenoma ali iz malomarnosti, pravico zahtevati povrnitev škode od njegovega delodajalca. Pri tem lahko škodo uveljavlja tudi neposredno od delavca, če je ta škodo povzročil s kaznivim dejanjem.

Celoten članek na temo odškodninske odgovornosti delodajalcev avtorja Mihe Šercerja, odvetniška pisarna Šercer, lahko preberete v priročniku Kadrovsko delo v praksi po novem.