Odgovori na vprašanja – november

Objavljeno v kategoriji: Kadrovsko delo

VPRAŠANJE: Javni uslužbenec, ki je razporejen na delovno mesto področni svetovalec I (ima VII/1 izobrazbo), je zaključil podiplomski študij in pridobil znanstveni naziv magister znanosti. Zanima nas, ali bi mu v primeru, da bi ga prerazporedili na delovno mesto, za katerega je zahtevana univerzitetna izobrazba (VII/2), na tem delovnem mestu pripadal dodatek za znanstveni magisterij (glede na razlago Kolektivne pogodbe za javni sektor, Uradni list RS, št 45/2014)?
 ODGOVOR:

Pri odgovoru na zastavljeno vprašanje je treba upoštevati več dejavnikov, in sicer:

  1. pogoj glede zahtevane izobrazbe, torej izobrazbe, ki je določena v sistemizaciji delovnih mest, ki ga je treba izpolnjevati za zasedbo delovnega mesta,
  2. dejansko izobrazbo zaposlenega in
  3. določbo KPJS glede dodatka za znanstveni magisterij.

Uvodoma je treba opozoriti, da za celoten javni sektor velja prvi del ZJU, ki v 21. členu določa, da mora vsak državni organ, občina, javni zavod, javna agencija in javni sklad imeti sistemizacijo delovnih mest, kjer je treba določiti najmanj pogoje za zasedbo in opis nalog. Za urejanje delovnih razmerij pa v državnih organih in občinah velja ZJU, v drugih subjektih javnega sektorja pa ZDR-1, upoštevati pa je treba tudi področne zakone, ki lahko urejajo posebnosti.

Iz vprašanja izhaja, da zaposleni zaseda delovno mesto »področni svetovalec I«, ki je v Uredbi o uvrstitvi delovnih mest v javnih agencijah, javnih skladih in javnih zavodih v plačne razrede (Uradni list RS, št. 69/08, 73/08 in 6/11) uvrščeno v 31 plačni razred in v tarifni razred VII/1. Iz vprašanja izhaja tudi, da ima zaposleni izobrazbo, ki se prav tako uvršča v tarifni razred VII/1. V zvezi s tem je treba opozoriti na 8. člena ZSPJS, ki določa tarifne razrede, v katere se glede na zahtevano izobrazbo za delovno mesto uvrščajo delovna mesta.

Najprej je treba opozoriti, da mora zaposleni tudi skladno z ZDR-1 izpolnjevati pogoje za delovno mesto, ki ga zaseda. Torej, če gre za delovno mesto, za katerega je v sistemizaciji delovnih mest zahtevana univerzitetna izobrazba, kar pomeni, da se tako delovno mesto skladno z 8. členom ZSPJS uvršča v tarifni razred VII/2, potem mora zaposleni ta pogoj izpolnjevati, to pomeni, da mora imeti univerzitetno izobrazbo. V zvezi s tem opozarjamo na določbo 5. točko prvega odstavka 217. člena ZDR-1, ki določa, da se z globo od 3.000 do 22.000 evrov kaznuje delodajalec – pravna oseba, če sklene pogodbo o zaposlitvi z osebo, ki ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela.

Upoštevaje navedeno torej oseba, ki nima univerzitetne izobrazbe, ne more zasesti delovnega mesta, za katerega je v sistemizaciji zahtevana univerzitetna izobrazba.

Dodatek za znanstveni magisterij je določen v 37. členu KPJS, ki določa, da dodatek za specializacijo po končanem univerzitetnem izobraževanju, znanstveni magisterij ali doktorat pripada javnim uslužbencem v primeru:

-       da izobrazba, pridobljena s specializacijo, magisterijem ali doktoratom v veljavnem aktu o sistemizaciji delovnih mest ni opredeljena kot pogoj za zasedbo določenega delovnega mesta ali za pridobitev naziva, in

-       če je specializacija, magisterij oziroma doktorat pridobljen na poklicnem področju, za katerega je javni uslužbenec sklenil delovno razmerje oziroma opravlja delo.

Glede dodatka za znanstveni magisterij je treba upoštevati še dve razlagi KPJS, in sicer:

  1. Razlago Kolektivne pogodbe za javni sektor, Uradni list RS, št. 16/2009, ki glede dodatka za specializacijo, magisterij in doktorat iz 37. člena KPJS določa:

Šteje se, da je specializacija, znanstveni magisterij ali doktorat pridobljen na poklicnem področju, za katerega je javni uslužbenec sklenil pogodbo o zaposlitvi ali opravlja delo, če je pridobljen iz smeri strokovne izobrazbe, ki se zahteva za opravljanje dela ali iz druge smeri strokovne izobrazbe, ki je po presoji delodajalca povezana z vsebino dela, ki ga opravlja javni uslužbenec.

Dodatki za specializacijo, znanstveni magisterij in doktorat se med seboj izključujejo.

V primeru, da ima javni uslužbenec več naslovov različnih stopenj, mu pripada dodatek, ki je zanj ugodnejši.

Dodatek za specializacijo, znanstveni magisterij ali doktorat ne pripada javnemu uslužbencu v primeru, da ima javni uslužbenec še enega ali več naslovov iste stopnje, kot je zahtevano v aktu o sistemizaciji za zasedbo delovnega mesta.

  1. Razlago Kolektivne pogodbe za javni sektor, Uradni list RS,  št. 45/2014, ki določa:

Razlaga prvega odstavka 37. člena KPJS (Dodatek za specializacijo, magisterij in doktorat) z dne 15. 3. 2013, objavljena v Uradnem listu RS, št. 22/13, se nadomesti z razlago:

»Dodatek za specializacijo, magisterij in doktorat – prvi odstavek 37. člena KPJS

Javnemu uslužbencu pripada, ob izpolnjevanju drugih pogojev, dodatek za znanstveni magisterij oziroma za doktorat ne glede na predhodno pridobljeno izobrazbo, razen, če z magisterijem ali doktoratom nadomesti manjkajočo stopnjo izobrazbe, določeno z aktom o sistemizaciji. Dodatek za specializacijo pripada javnemu uslužbencu le, če je specializacija opravljena po končanem univerzitetnem izobraževanju.«

 

Upoštevaje navedeno je možno zaključiti naslednje:

Oseba z magisterijem znanosti in visoko strokovno izobrazbo ne more skleniti pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto, za katerega je zahtevana univerzitetna izobrazba, taka oseba bi lahko sklenila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, za katerega bi bila zahtevana visoka strokovna izobrazba s specializacijo ali magisterijem znanosti.

Če bi oseba sklenila pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, za katerega je zahtevana visoka strokovna izobrazba s specializacijo ali magisterijem znanosti, potem bi njen magisterij znanosti pomenil (ob visoki strokovni izobrazbi) del pogoja za zasedbo delovnega mesta in ji dodatek za znanstveni magisterij ne pripada.