ODGOVORI NA VAŠA VPRAŠANJA

Objavljeno v kategoriji: Kadrovsko delo

VPRAŠANJE: Zanima nas, ali lahko kot lokalna skupnost zaposlimo delavca za pomožna dela pri urejanju javnih površin za obdobje 3-4 mesecev, torej za določen čas, v skladu 26. členom ZDR-1, četrta alineja, brez prijave na Zavod za zaposlovanje, s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tem, da imamo zagotovljena fin. sredstva v proračunu, vendar delovno ni sistemizirano, ker je potreba nastala zaradi trenutno povečanega obsega dela.  ZJU pogodbo o zaposlitvi za določen čas ureja v 68. členu, zaposlitev za delo na strokovno-tehničnem delovnem mestu, se izvede po postopku, določenem s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivno pogodbo (katerimi?) Če razmišljamo pravilno, bi lahko zaposlili delavca brez prijave potrebe po delavcu na Zavodu za zaposlovanje na podlagi 26. člena ZDR-1, vendar razloge za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas moramo upoštevati tiste, ki so  določeni  v 68. členu ZJU?
ODGOVOR:

Za lokalne skupnosti se za urejanje delovnih razmerij uporablja ZJU, ki v sedmem odstavku 57. člena določa, da se postopek za novo zaposlitev na strokovno-tehničnem delovnem mestu izvede  po postopku, določenem s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivno pogodbo. Navedeno pomeni, da se zaposlitev za določen čas oziroma zaposlitev za strokovno tehnično delovno mesto izvede po postopku, ki ga določa ZDR-1, torej se prosto delovno mesto objavi, razen če objava ni potrebna, in se izvede postopek sklenitve pogodbe o zaposlitvi s kandidatom, ki izpolnjuje pogoje.

Glede konkretnega primera je treba upoštevati naslednje:

  • glede predpisov je treba upoštevati ZJU in ZDR-1,
  • v občinski upravi je možno zaposliti javnega uslužbenca samo iz razlogov, določenih v 68. členu ZJU, saj to izhaja iz drugega odstavka 68. člena, ki določa, da se v drugih primerih ne glede na določbe ZDR-1 pogodba o zaposlitvi ne more skleniti za določen čas,
  • upošteva se postopek po ZDR-1 in po tretjem odstavku 7. člena Zakona o urejanju trga dela, ki določa, da morajo delodajalci iz javnega sektorja in gospodarske družbe v večinski lasti države pri zavodu javno objaviti vsako prosto delovno mesto oziroma vrsto dela, razen v primerih izjem od obveznosti javne objave, ki jih določa zakon, ki ureja delovna razmerja,
  • ZDR-1 v 26. členu določa, kdaj ni treba prostega delovnega mesta javno objaviti,
  • delovno mesto, za katerega bi sklenili pogodbo o zaposlitvi, mora biti sistemizirano.

Upoštevaje navedeno je torej treba upoštevati:

  • prvi odstavek 55. člena ZJU, da se pogodba o zaposlitvi sklene za delovno mesto, določeno v sistemizaciji,
  • razloge za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas iz  8. člena ZJU,
  • postopek po ZDR-1 (prijava prostega delovnega mesta, javna objava prostega delovnega mesta ni potrebna, če so izpolnjeni razlogi po 26. členu ZDR-1).

V skladu s 26. členom ZDR-1 se lahko izjemoma pogodba o zaposlitvi tudi sklene brez javne objave, če gre za zaposlitev za določen čas, ki po svoji naravi traja največ tri mesece v koledarskem letu - to pomeni, da bi lahko pogodbo o zaposlitvi sklenili brez javne objave, če bi bila pogodba sklenjena za največ tri mesece.

 

VPRAŠANJE:

za Agencije velja Uredba o uvrstitvi delovnih mest v javnih agencijah.... Radi bi sistemizirali delovno mesto v plačnem razredu od 43. do 53. plačnega razreda. Delovno mesto področni sekretar iz te (naše) uredbe ne pride v poštev.

\ Ali lahko sistemiziramo delovno mesto I017146 Višji področni svetovalec II, ki je iz kolektivne pogodbe za dejavnost obvezne socialne varnosti?

ODGOVOR:

Glede sistemizacije delovnih mest v agenciji je treba ob 21. členu ZJU, ki določa, da mora tudi javna agencija imeti akt o sistemizaciji delovnih mest, upoštevati tudi določbe ZSPJS, in sicer naslednje:

  • 7. člen, ki določa, da uporabnik proračuna (torej tudi agencija) v aktu o sistemizaciji ne sme sistemizirati delovnega mesta in naziva, ki ni naveden v zakonu, podzakonskem predpisu ali v kolektivni pogodbi, pri čemer pa je treba upoštevati, da je treba uporabiti delovna mesta iz tistega predpisa ali kolektivne pogodbe, ki velja za delodajalca,
  • 13. člen, ki v četrtem odstavku določa, da se delovna mesta oziroma nazivi v sistemizacijah uvrščajo v plačne razrede v skladu z uvrstitvijo v kolektivni pogodbi za javni sektor in kolektivno pogodbo, ki velja za uporabnika proračuna. Če je v sistemizaciji predvideno delovno mesto oziroma naziv, ki ga ureja kolektivna pogodba za drugo dejavnost, se v sistemizaciji upošteva uvrstitev v plačni razred iz te kolektivne pogodbe.

Navedena izjema iz drugega stavka četrtega odstavka 13. člena ZSPJS pomeni, da je sicer izjemoma možno uporabiti delovno mesto iz druge kolektivne pogodbe, vendar pa je treba upoštevati, da se ta izjema uporabi, kadar želi delodajalec v svoji sistemizaciji določiti delovno mesto, ki je tipično za neko drugo dejavnost, na primer učitelj, zdravnik ali podobno.

Glede tega je treba upoštevati, da sta bili sprejeti dve stališči, in sicer:

  1. Stališče pogajalske komisije glede upoštevanja delovnih mest določenih v kolektivnih pogodbah, ki ne veljajo za uporabnika proračuna (Skupno stališče št. 2 z dne 1.8.2008), ki se glasi:

Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS) v četrtem odstavku 13. člena določa, da se delovna mesta oziroma nazivi v sistemizacijah uvrščajo v plačne razrede v skladu z uvrstitvijo v kolektivni pogodbi za javni sektor in kolektivno pogodbo, ki velja za uporabnika proračuna. Hkrati zakon v istem odstavku dopušča, da se v primeru, če je v sistemizaciji predvideno delovno mesto oziroma naziv, ki ga ureja kolektivna pogodba za drugo dejavnost upošteva uvrstitev v plačni razred iz te kolektivne pogodbe.

Navedene določbe ni možno uporabljati na način, da uporabniki proračuna pri pripravi sistemizacij izbirajo delovna mesta oziroma nazive iz vseh veljavnih kolektivnih pogodb oziroma skupnega kataloga delovnih mest in nazivov. Uporabniki proračuna so dolžni pri sistemizacij delovnih mest v celoti upoštevati kolektivno pogodbo za njihovo dejavnost in v sistemizacijo vključiti delovna mesta, ki so predvidena v tej kolektivni pogodbi in uvrstitev v plačni razred iz te pogodbe. Upoštevanje delovnega mesta oziroma naziva iz druge kolektivne pogodbe je možno le v primeru, ko kolektivna pogodba za dejavnost, ki velja za uporabnika proračuna tovrstnega delovnega mesta sploh ne vsebuje. Gre za delovna mesta, ki za določeno dejavnost niso značilna in se pojavljajo le izjemoma oziroma v redkih primerih in iz tega razlog tudi niso bila uvrščena v kolektivno pogodbo dejavnosti, ki zavezuje uporabnika proračuna.

  1. Stališče Vlade RS, in sicer je vlada sprejela stališče za odpravo nepravilnosti, ugotovljenih v nadzorih prehoda v nov plačni sistem v javnem sektorju (številka: 01002-3/2009/41 z dne 17. 12. 2009):

Navedene določbe četrtega odstavka 13. člena ZSPJS ni mogoče uporabiti kot pravne podlage za sistemizacijo delovnih mest, ki sicer niso določena v kolektivni pogodbi, ki velja za konkretnega uporabnika proračuna. Izjema je vezana zgolj na primere, ko gre za delovna mesta, ki za določeno dejavnost niso značilna in se pojavljajo le izjemoma oziroma v redkih primerih in iz tega razloga tudi niso bila uvrščena v kolektivno pogodbo dejavnosti, ki zavezuje uporabnika proračuna (npr. delovno mesto zdravnik – specialist, ki obstaja npr. v Slovenski vojski in Policiji, ni tipično delovno mesto za policijo in vojsko, zato ga ni v naboru delovnih mest, vključenih v Kolektivno pogodbo za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti. V akt o sistemizaciji delovnih mest npr. Policije pa je glede na določbo četrtega odstavka 13. člena ZSPJS to delovno mesto povzeto iz kolektivne pogodbe, ki ureja dejavnost zdravstva).

V primeru napačne uporabe četrtega odstavka 13. člena ZSPJS je za odpravo nepravilnosti treba spremeniti akt o sistemizaciji delovnih mest (poslovni oziroma organizacijski razlog). Na podlagi spremenjene sistemizacije je treba javnemu uslužbencu v podpis ponuditi novo pogodbo o zaposlitvi (47. do 50. člen ZDR). Če te pogodbe javni uslužbenec ne podpiše, potem je za odpravo nepravilnosti treba uporabiti 88. člen v povezavi z 90. členom ZDR (redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi).

Glede zadnjega odstavka stališča iz 2. točke je treba opozoriti, da od aprila 2013 velja ZDR-1, zato je treba glede nove pogodbe o zaposlitvi oziroma glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe uporabiti ustrezne člene ZDR-1 (49., 50., 89. in 91. člen)

Upoštevaje navedeno torej ni možno uporabiti delovnega mesta iz Kolektivne pogodbe za dejavnost obvezne socialne varnosti.