ODGOVORI NA VAŠA VPRAŠANJA - sept. 2016

Objavljeno v kategoriji: Kadrovsko delo

VPRAŠANJE: Ali se delovno dobo v zasebnem vrtcu šteje za delovno dobo, ki se upošteva pri obračunu dodatka za delovno dobo in pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja za jubilejno nagrado? Vprašanje se nanaša na javno uslužbenko v javnem zavodu.
Odgovor:

Ker gre za javno uslužbenko, je treba upoštevati predpise in kolektivne pogodbe, ki urejajo plače in povračila stroškov ter druge prejemke v javnem sektorju. Glede plač je treba upoštevati ZSPJS, podzakonske predpise in Kolektivno pogodbo za javni sektor, glede jubilejne nagrade pa Kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja.

V nadaljevanju sledi odgovor na vprašanje, in sicer:

Dodatek za delovno dobo:

Javnemu uslužbencu in javni uslužbenki v skladu s 25. členom ZSPJS pripada dodatek za delovno dobo. Ta dodatek je del plače, s katerim se vrednoti delovne izkušnje, pridobljene v celotni delovni dobi javnega uslužbenca ali funkcionarja v obdobjih opravljanja dela v delovnem razmerju in opravljanja samostojne dejavnosti oziroma poklicnega opravljanja funkcije doma ali v tujini.

Višino dodatka za delovno dobo za vsako zaključeno leto delovne dobe se določi s kolektivno pogodbo za javni sektor, ki v 35. členu določa, da javnemu uslužbencu pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,33 odstotka od osnovne plače za vsako zaključeno leto delovne dobe.

V zvezi s tem je bila sprejeta tudi Razlaga Kolektivne pogodbe za javni sektor (Uradni list RS, št. 33/2009), ki glede 35. člena določa, da v delovno dobo po tej kolektivni pogodbi sodijo vsa obdobja opravljanja dela v delovnem razmerju in opravljanje samostojne dejavnosti doma ali v tujini.

Upoštevaje vse navedeno se torej delovno dobo v zasebnem vrtcu javni uslužbenki upošteva pri določanju in obračunu dodatka za delovno dobo.

Jubilejna nagrada:

V skladu s Kolektivno pogodbo za dejavnost vzgoje in izobraževanja oziroma v skladu z aneksom k tej kolektivni pogodbi (Uradni list RS, št. 40/12 in 46/13) javnemu uslužbencu od 1. 6. 2012 dalje pripada jubilejna nagrada za delovno dobo pri delodajalcih v javnem sektorju, pri čemer pa jubilejno nagrado prejme, če je za isti jubilej še ni prejel za skupno delovno dobo pri delodajalcu v javnem sektorju.

V zvezi s tem je treba upoštevati opredelitev javnega sektorja, kot ga določata 1. člen ZJU in 2. člen ZSPJS, in opredelitev delodajalcev v javnem sektorju, kot izhaja iz Razlage Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti v RS (Uradni list RS, št. 107/13).

Upoštevaje navedeno se delovne dobe v zasebnem vrtcu ne upošteva kot delovno dobo za pridobitev jubilejne nagrade v javnem zavodu.

Odpoved s ponudbo zaposlitve pri drugem delodajalcu (90. a člen)

Vprašanja glede odpovedi s ponudbo zaposlitve pri drugem delodajalcu:

  • Kdaj je dopustna ponudba zaposlitve pri drugem delodajalcu – ob odpovedi ali tudi kasneje v času odpovednega roka?
  • Kakšne so posledice za delavca, če ponudbo zavrne?
  • Kakšne so posledice za delavca, če sprejme ponudbo in sklene novo pogodbo o zaposlitvi (PZ) z drugim delodajalcem, vendar ne pod pogoji iz 90. a člena?

Stališča:

Pri odgovorih na zastavljena vprašanja je treba upoštevati:

V skladu z novim 90. a členom lahko zavod za zaposlovanje ali delodajalec delavcu v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi že v času odpovednega roka ponudita novo ustrezno zaposlitev za nedoločen čas v skladu s tretjim odstavkom 90. člena pri drugem delodajalcu. Če delavec sklene pogodbo o zaposlitvi, mu delodajalec ni dolžan izplačati odpravnine po 109. členu ZDR, če se drugi delodajalec v pogodbi o zaposlitvi zaveže, da bo glede minimalnega odpovednega roka in pravice do odpravnine upošteval delovno dobo pri obeh delodajalcih.

Določba 90. člena pa ureja institut odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri istem delodajalcu, kar pomeni, da delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu istočasno ponudi sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, kadar delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ali poslovnega razloga ugotovi, da je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih ali ga prekvalificirati za drugo delo.

Upoštevajoč navedeno zakonsko ureditev, sočasnost odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu ni obligatorna, je pa dopusta, in sicer ves čas do izteka odpovednega roka. Določba 90. člena, ki se nanaša na ponudbo ustrezne zaposlitve pri istem delodajalcu, se v teh primerih ne uporablja, razen drugega stavka tretjega odstavka, ki opredeljuje ustrezno zaposlitev.

Če delavec ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu zavrne, to ne vpliva na njegovo pravico do odpravnine in odpovednega roka pri delodajalcu.

V kolikor pa delavec sprejme zaposlitev pri drugem delodajalcu, pa ta zaposlitev ne vsebuje elementov iz 90. a člena v smislu upoštevanja skupne delovne dobe pri obeh delodajalcih, delavec ne izgubi svojih pravic iz naslova odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jih lahko zahteva od prvega delodajalca.