Poročilo o gibanju plač

Objavljeno .

Na podlagi prvega odstavka 19. člena Zakona o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) objavlja Statistični urad Republike Slovenije P O R O Č I L O O GIBANJU PLAČ ZA FEBRUAR 2017    -        Povprečna mesečna bruto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za februar 2017 je znašala 1.581,37 EUR in je bila za 0,7 % nižja kot za januar 2017. -        Povprečna mesečna neto plača na zaposleno osebo v Sloveniji za februar 2017 je znašala 1.034,20 EUR in je bila za 0,5 % nižja kot za januar 2017. -        Povprečna mesečna bruto plača za obdobje januar–februar 2017 je znašala 1.586,76 EUR. -        Povprečna mesečna neto plača za obdobje januar–februar 2017 je znašala 1.036,66 EUR. -        Povprečna mesečna bruto plača za obdobje december 2016–februar 2017 je znašala 1.609,11 EUR.

Razveljavitev ureditve vročanja odpovedi po ZDR-1 (Tanja Bohl)

Objavljeno .

Ustavno sodišče je v marcu 2017 soglasno sprejelo odločitev o ustavni pritožbi v zadevi glede zamude roka za vložitev tožbe o zakonitosti podane odpovedi pogodbe o zaposlitvi in o pobudi za oceno ustavnosti četrtega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1),[1] ki ureja vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi po pošti (odločba številka U-I-200/15-21, Up-936/15-20, z dne 16. 3. 2017). Ustavno sodišče je ugotovilo neskladje četrtega odstavka  88. člena ZDR-1 z Ustavo RS, zaradi česar je izpodbijano določbo tudi razveljavilo. Hkrati je določilo, da se do drugačne zakonske ureditve za vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi po pošti, uporablja pravila pravdnega postopka o osebnem vročanju. Ker izpodbijane odločitve (nižjih) sodišč temeljijo na določbi ZDR-1, za katero je Ustavno sodišče presodilo, da ni v skladu z Ustavo RS, je ugodilo tudi ustavni pritožbi. Posledično je razveljavilo sklepe nižjih sodišč, hkrati pa določilo, da se zadeva vrne delovnemu sodišču v novo odločanje. V novem sojenju bo moralo sodišče upoštevati, kdaj je bila pritožnici odpoved pogodbe o zaposlitvi vročena na zakonit način.

Pravila, omejitve in dolžnosti javnih uslužbencev glede sprejemanja daril

Objavljeno .

Omejitve in dolžnosti javnih uslužbencev glede sprejemanja daril za vse javne uslužbence, torej za celoten javni sektor, urejata dva predpisa, in sicer: -       Zakon o javnih uslužbencih – ZJU (Uradni list RS, št. 63/07-upb, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF), -       Uredba o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril (Uradni list RS, št. 58/03 in 56/15). ZJU v 11. členu določa, da javni uslužbenec, ki opravlja javne naloge, ne sme sprejemati daril v zvezi z opravljanjem službe, razen protokolarnih in priložnostnih daril manjše vrednosti. ZJU in uredba določata tudi vrednosti daril, in sicer: -          darila manjše vrednosti so darila, katerih vrednost ne presega 62,59 evrov, oziroma katerih skupna vrednost v posameznem koledarskem letu ne presega 125,19 evrov, če so prejeta od iste osebe, -          darila zanemarljive vrednosti pa so darila manjše vrednosti, katerih vrednost ne presega 20,86 evrov.

Uporaba družbenih omrežij pri selekciji in izboru kadrov

Objavljeno .

Spletna orodja predstavljajo vedno bolj učinkovito orodje za iskanje zaposlitve, poleg tega pa tudi podjetja z naraščajočo uporabo interneta (predvsem spletnih socialnih omrežij) aktivno posegajo v kadrovske procese. Pri tem najpogosteje uporabljajo: Facebook, LinkedIn in Twitter. Torej družbena omrežja niso več nekaj obrobnega, temveč postajajo najštevilčnejši in eden najpomembnejših virov za iskanje in selekcijo kadrov. Delodajalci želimo s pomočjo družbenih omrežij doseči čim večje število potencialnih kandidatov, zato iskanje in selekcija kadrov na ta način močno narašča in so že sestavni del strategij v podjetjih.

Upravljanje s talenti (Klemen Žibret)

Objavljeno .

Tekmovalnost (p)ostaja danes glavna paradigma sodobne ekonomije. Zmagajo tisti, ki so najboljši, najhitrejši, najbolj učinkoviti in imajo vedno prave rešitve ob pravem času na pravem mestu. V tej tekmi so potrebni posamezniki, ki so NOSILCI TE TEKMOVALNOST – talenti. Sodobno podjetje se mora zavedati, da so samo talentirani posamezniki lahko tvorci jutrišnje prihodnosti. Podjetje mora biti sposobno zaposliti, prepoznati in predvsem razvijati in obdržati talentirane posameznike, ki so boljši od povprečja – pa naj si bo to na kateremkoli področju in kateremkoli nivoju. Na trgu vedno bolj vlada prava vojna za talente.  Tista podjetja in organizacije, ki pravočasno prepoznajo talente ter so jih sposobna obdržati in nadalje razvijati, dosežejo: -         višjo produktivnost, -         višjo stopnjo zavzetosti zaposlenih, -         višjo stopnjo zadržanja zaposlenih, -         večji ugled in -         nižje stroške iskanja in selekcije zaposlenih.

Davčna reforma od 2017 dalje (dr. Lidija Robnik)

Objavljeno .

ZAKON O DOHODNINI - 2R Del plače za poslovno uspešnost, ki ureja delovna razmerja, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, je lahko izplačan enkrat v koledarskem letu vsem upravičenim delavcem hkrati, če: - imajo vsi delavci pri delodajalcu pravico do izplačila dela plače za poslovno uspešnost ter so pravica do izplačila dela plače za poslovno uspešnost in merila za njegovo izplačilo določeni v splošnem aktu delodajalca, s katerim so delavci vnaprej seznanjeni. S kolektivno pogodbo dogovorjena možnost izplačila dela plače za poslovno uspešnost po merilih, dogovorjenih v tej kolektivni pogodbi ali dogovorjenih na način ali na podlagi te kolektivne pogodbe.

Zaposlovanje, samozaposlovanje in delo tujcev v Republiki Sloveniji (Gregor Malec)

Objavljeno .

Temeljni razlog za pripravo Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev v letu 2015 je bila nova ureditev oziroma prilagoditev področja zaposlovanja in dela tujcev v Republiki Sloveniji določbam Zakona o tujcih, ki je na podlagi prenosa Direktive 2011/98/EU uveljavil koncept enotnega dovoljenja za prebivanje in delo. To se po novem izdaja v enotnem postopku na upravnih enotah.

Zagotavljanje skladnosti poslovanja (Barbra Rudmann)

Objavljeno .

USTVARJANJE KULTURE INTEGRITETE V PODJETJU Skladnost in etika igrata danes strateško vlogo in morata postati DNK vsakega podjetja. Ljudje želijo poslovati s podjetji, za katera verjamejo, da so etična in transparenta. In ne samo to. Podjetja, ki delujejo etično in transparentno, so na dolgi rok uspešnejša in ustvarjajo večjo donosnost.  Odgovornost vodstva je zagotoviti, da skladnost ni v nasprotju s poslovnimi cilji, ampak sta to dopolnjujoča se elementa poslovne strategije. Oblikovanje notranjega programa skladnosti in etičnega poslovanja je zgolj osnovni, nikakor pa zadostni pogoj. Zavedati se moramo, da ljudje sledimo ljudem in ne pravilom.

Vprašanja in odgovori - december 2016

Objavljeno .

PRAKTIČNI PRIMER IZ PRIROČNIKA NAPOTITEV DELAVCEV NA DELO V TUJINO IN ZAPOSLOVANJE TUJCEV: VPRAŠANJE: Nerezident Slovenije (rezident Italije), ki je napoten na delo v Slovenijo, bo bival v Sloveniji več kot 183 dni v koledarskem letu. Kje se obdavči dohodek po preteku 183 dni v koledarskem letu? ODGOVOR: Na podlagi sklenjene konvencije (med Slovenijo in Italijo) se v primeru dohodka iz zaposlitve (odvisnih osebnih storitev) običajno uporabi prvi odstavek 15. člena, ki se nanaša na te dohodke in določa, da so dohodki rezidenta države pogodbenice iz naslova zaposlitve obdavčeni samo v državi rezidentstva, razen, če se zaposlitev izvaja v drugi državi pogodbenici. V tem drugem primeru se sme ta dohodek obdavčiti v tej drugi državi (v Sloveniji). Na podlagi konvencije je treba v primeru dohodka iz zaposlitve (odvisnih osebnih storitev), POLEG UPORABE PRVEGA ODSTAVKA 15. ČLENA, ki se nanaša na te dohodke, PRESOJATI PRAVICO DO OBDAVČITVE V SLOVENIJI ŠE PO DRUGEM ODSTAVKU TEGA ČLENA. V drugem odstavku 15. člena konvencije je namreč določena IZJEMA od pravila v prvem odstavku, in sicer velja za KRATKOTRAJNO ZAPOSLITEV v državi dela (Sloveniji), ki traja manj kot 183 dni, vendar ob upoštevanju dveh pogojev, ki sta prav tako določena v tem členu.

Pogodba o zaposlitvi za krajši delovni čas

Objavljeno .

ZDR-1 ureja možnost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas, pri čemer je treba ločiti: - sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas, LAHKO TUDI Z VEČ DELODAJALCI tako, da se doseže polni delovni čas, in - sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas v posebnih primerih. Zaposlitev s krajšim delovnim časom pomeni, da znaša delovna obveznost po pogodbi o zaposlitvi manj, kot je polna delovna obveznost (ta znaša praviloma 40 ur tedensko). Sklenitev take pogodbe o zaposlitvi je odvisna od volje delavca, ki želi tako pogodbo skleniti, in od volje delodajalca, ki soglaša s sklenitvijo take pogodbe o zaposlitvi. V javnem sektorju, kjer mora vsak delodajalec in vsak državni organ imeti sistemizacijo delovnih mest, pa je treba pri delovnem mestu tudi določiti delovno obveznost (polni delovni čas ali delovni čas, krajši od polnega). Posebej je treba opozoriti, da je treba ločiti sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas zaradi odločitve delavca oziroma delodajalca in sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas v posebnih primerih. Sklenitev pogodbe o zaposlitvi za krajši delovni čas v posebnih primerih je namreč posebej urejena v 67. členu ZDR-1 in pomeni pravico delavca, ki jo ta uveljavlja, delodajalec pa mu mora to pravico upoštevaje predpise s področja pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja in s področja zavarovanja za starševsko varstvo omogočiti.