Dokazno breme

Objavljeno v kategoriji: Kadrovsko delo

Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) v svojih določbah o odpovedi pogodbe o zaposlitvi ureja tudi vprašanje o dokaznem bremenu, kar pomeni, da določa katera izmed pogodbenih strank (delavec ali delodajalec) je ob podaji določene vrste odpovedi dolžna dokazati vsebinsko utemeljenost podane odpovedi. TAKO NI DOVOLJ, DA STRANKA V ODPOVEDI SAMO NAVEDE ODPOVEDNI RAZLOG IN GA OBRAZLOŽI (KADAR ZAKON TAKO ZAHTEVA), AMPAK JE TREBA SKLADNO Z V ZAKONU DOLOČENIM DOKAZNIM BREMENOM TO POTEM TUDI DOKAZATI (KO IN ČE JE POTREBNO).
Namen ureditve vprašanja dokaznega bremena je tako predvsem v tem, da se točno določi, katera izmed pogodbenih strank je dolžna dokazovati utemeljenost podane odpovedi, kar pride v poštev v primeru morebitnega spora o odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj bo šele tedaj pomembno vprašanje o tem, kdo je dolžan dokazati vsebinsko utemeljenost podane odpovedi, ki je predmet spora. Kadar pa nasprotna stranka, ki bo odpoved prejela, tej ne bo nasprotovala in ne bo sprožila spora, pa vprašanje dokazovanja utemeljenosti odpovednega razloga niti ne bo relevantno.

Splošno sicer velja, da v sodnem sporu prevzema dokazno breme tista stranka, ki posamezno dejstvo zatrjuje, vendar pa ZDR-1 vprašanje dokaznega bremena ureja drugače.

ZDR-1 ureja pravilo o dokaznem bremenu v 84. členu. Pred tem je ZDR to urejal v 82. členu, pri čemer se ureditev z novim zakonom ni spremenila.

84. člen ZDR-1 tako v prvem odstavku najprej določa, da če redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec, dokazno breme prevzema on.

Drugi odstavek pa določa, da dokazno breme v primeru izredne odpovedi prevzema stranka, ki izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi.

Iz navedene zakonske določbe se tako razbere, da ZDR-1 ureja pravilo o dokaznem bremenu samo za situacije, ko:

  • redno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi delodajalec ter
  • za primer izredne odpovedi (pri čemer je tu dokazno breme določeno tako za primer, če izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi poda delodajalec, kot tudi za primer, če izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi poda delavec).

Takšna ureditev je popolnoma razumljiva, če spomnimo na 83. člen ZDR-1, po katerem delavcu svoje odločitve v primeru podaje redne odpovedi ni treba obrazložiti^1^. Po drugi strani pa lahko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi le, če obstaja utemeljen odpovedni razlog^2^. Prav tako lahko oba – tako delodajalec kot delavec – izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi le v zakonsko predvidenih primerih^3^.


^1^ Prvi odstavek 83. člena ZDR-1: »Delavec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi brez obrazložitve.«

^2^ Drugi odstavek 83. člena ZDR-1: »Delodajalec lahko redno odpove pogodbo o zaposlitvi, če obstaja utemeljen razlog za redno odpoved.«

^3^ Tretji odstavek 83. člena ZDR-1: »Delavec in delodajalec lahko izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi v primerih oziroma iz razlogov, določenih z zakonom.«

Prekinitve zaposlitev po
novem

Kako dokazno breme določa ZDR-1 si preberite v priročniku Prekinitve zaposlitev po novem, kjer je urednica in avtorica priročnika Tanja Bohl dodala tudi veliko sodne prakse za te primere.